Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in tehnološki milijarder Elon Musk sta se srečala na zasebni večerji v letovišču Mar-a-Lago, kar po mnenju opazovalcev nakazuje na njuno politično spravo. Srečanja se je udeležila tudi nekdanja prva dama Melania Trump. Dogodek se je odvil po obdobju javnih napetosti in nestrinjanja glede vprašanj zvezne porabe, ki so maja 2025 privedla do vidnega distanciranja med vplivnima osebnostma. Musk je v dneh pred srečanjem znova začel nakazovati donacije republikanski stranki, kar potrjuje njegovo ponovno aktivno vlogo v konservativnem političnem prostoru pred prihajajočimi vmesnimi volitvami leta 2026. Skladno s poročili je bila večerja opisana kot prijetna in je služila kot platforma za reševanje preteklih nesoglasij. Musk, ki vodi podjetja Tesla, SpaceX in platformo X, je v preteklosti odkrito kritiziral določene segmente javne porabe, kar je povzročilo trenja znotraj Trumpovega kroga, vendar se zdi, da sta akterja našla skupni jezik. Sprava prihaja v ključnem trenutku, ko se Trump pripravlja na nove politične izzive, Musk pa utrjuje svojo pozicijo kot eden najvplivnejših podpornikov gibanja MAGA.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v soboto, 3. januarja 2026, v prestolnici Caracas izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z intenzivnimi zračnimi napadi na strateške cilje v mestu, nato pa so pripadniki elitne enote Delta Force vdrli v predsedniško rezidenco. Po Trumpovih besedah so Madura in njegovo soprogo presenetili v spalnici, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od tam pa v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamilami. Predsednik Trump je operacijo označil za »briljantno« in napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in urejena tranzicija oblasti. Hkrati je razkril, da bodo v državo nemudoma vstopila največja ameriška naftna podjetja, kar potrjuje strateški pomen venezuelskih energetskih rezerv za Washington. Medtem ko so republikanci in nekateri zavezniki operacijo pozdravili kot zmago za svet, so se v mednarodni skupnosti in znotraj ZDA pojavili kritični odzivi. Župan New Yorka Zohran Mamdani in nekateri demokratski politiki so dejanje označili za vojno napoved in kršitev mednarodnega prava, ki postavlja nevaren precedens v svetovni politiki.

Podjetje Starlink, ki je v lasti ameriškega podjetnika Elona Muska, je napovedalo, da bo prebivalcem Venezuele do 3. februarja zagotovilo brezplačen in neprekinjen dostop do širokopasovnega satelitskega interneta. Odločitev podjetja sledi zaostritvi varnostnih razmer v državi, vključno z vojaškimi operacijami v prestolnici Caracas in domnevnim pridržanjem venezuelskega predsednika. Namen te poteze je zagotoviti pretok informacij v času destabilizacije državnih institucij in morebitnih omejitev lokalnih komunikacijskih kanalov. Storitev bo prebivalcem na voljo mesec dni, kar bo omogočilo komunikacijo v obdobju, ko so klasična omrežja lahko ogrožena zaradi političnih nemirov. Satelitsko omrežje SpaceX bo tako neposredno poseglo v informacijsko krajino Venezuele, kjer so se v preteklosti že pojavljale težave z omejevanjem spletnega dostopa s strani oblasti. Podjetje poudarja, da gre za humanitarno gesto, ki bo ljudem olajšala dostop do kritičnih informacij in stike z bližnjimi v kriznem obdobju.

Združene države Amerike so v vojaški operaciji z nazivom »Absolute Resolve« v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške sile so par že prepeljale v New York, kjer Maduro v priporu v Brooklynu čaka na ponedeljkovo zaslišanje pred sodiščem. Operacija, ki so jo izvedle ameriške sile ob podpori agencije DEA, je po poročanju tujih medijev zahtevala najmanj 40 življenj med venezuelskimi civilisti in vojaškim osebjem, medtem ko na ameriški strani po besedah predsednika Donalda Trumpa ni bilo smrtnih žrtev, le nekaj ranjenih. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo in imenovale nove upravitelje države. Med morebitnimi kandidati za vodilne funkcije se omenja državni sekretar Marco Rubio, čigar morebitno vlogo je z objavo na družbenem omrežju X podprl tudi milijarder Elon Musk. Medtem ko se zvesto chavista gibanje v Venezueli trudi oblikovati novo izvršilno oblast, so štiri afriške države že uradno obsodile ameriško posredovanje, kar nakazuje na globoko mednarodno polarizacijo glede legitimnosti vojaškega posega.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zajeta v obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike z imenom 'Operation Absolute Resolve'. Ameriške posebne enote so vdrle v prestolnico Caracas, od koder so Madura z letalom prepeljale v zvezno državo New York. Predsednik ZDA Donald Trump je osebno potrdil uspeh operacije in poudaril, da gre za zmago nad diktaturo. Medtem ko so v ZDA izbruhnili protesti proti vojaški agresiji, so nekatere države, vključno z Iranom in Gano, dogodek označile za dejanje državnega terorizma in kršitev suverenosti. Po zajetju Madura je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico države imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je že prevzela dolžnosti, država pa se pripravlja na predčasne predsedniške volitve, ki naj bi bile izvedene v 30 dneh. Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države začasno upravljale z razmerami v Venezueli, hkrati pa je nakazal, da bodo ameriška naftna podjetja v prihodnje vlagala milijarde dolarjev v izkoriščanje venezuelskih naftnih rezerv.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naziv največjega svetovnega prodajalca električnih vozil, saj ga je prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je lani dobavila 1,64 milijona vozil, kar predstavlja 9-odstotni upad v primerjavi z letom prej, medtem ko je BYD prodal rekordnih 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo politični polarizaciji izvršnega direktorja Elona Muska, izteku ameriških davčnih olajšav in močni konkurenci iz tujine. Kljub temu so delnice Tesle ob koncu tedna zabeležile rahlo rast, saj vlagatelji še vedno stavijo na razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov. Širše ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa kaže mešano sliko. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna (4,3 %), se trg dela ohlaja z najšibkejšim zaposlovanjem po letu 2009. Povprečne carinske stopnje so se zvišale na 16,8 %, kar je povečalo proračunske prihodke, a hkrati destabiliziralo trgovinske odnose in zvišalo življenjske stroške. Na kitajski strani tehnološki velikan Xiaomi močno presega cilje; po prodaji 410.000 vozil v letu 2025 načrtujejo dobavo 550.000 enot v letu 2026, s čimer se dodatno zaostruje konkurenca na svetovnem trgu.

Nicolás Maduro se je po prijetju v Caracasu pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o kaznivih dejanjih. Razkrito je bilo, da je Trumpovo odločitev za napad na Venezuelo spodbudilo Madurjevo izzivanje.

Francoski tožilci, indijsko ministrstvo za informacijsko tehnologijo in malezijske oblasti so sprožili preiskave proti platformi X Elona Muska, potem ko je njen klepetalnik z umetno inteligenco Grok ustvarjal seksualizirane in neprimerne podobe mladoletnih oseb. Pariško tožilstvo je preiskavo uvedlo na podlagi ugotovitev, da je sistem na zahtevo uporabnikov generiral t. i. globoke ponaredke (deepfakes), ki so vključevali gole ali pomanjkljivo oblečene otroke in odrasle ženske. Ta postopek bo po napovedih okrepil že obstoječo preiskavo francoskih organov glede širjenja holokavstne zanikanja preko istega orodja. Indijsko ministrstvo je platformi X postavilo 72-urni rok za omejitev generiranja vsebin, ki so po njihovi zakonodaji opredeljene kot opscene, pornografske ali pedofilske. Ob neupoštevanju navodil podjetju grozi izguba pravne imunitete glede vsebin, ki jih objavljajo uporabniki. Podobne ukrepe je napovedala tudi Malezija, kjer tamkajšnja komisija za komunikacije in multimedijo (MCMC) preiskuje širjenje žaljivih in nezakonitih vsebin. Strokovnjaki za kibernetsko varnost ob tem poudarjajo, da bi morala pravna odgovornost poleg uporabnikov, ki vnašajo ukaze, bremeniti tudi razvijalce tehnologije, saj sistem nima zadostnih varovalk za preprečevanje zlorab dostojanstva žensk in otrok.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naslov največjega prodajalca tovrstnih vozil na svetu. Podjetje pod vodstvom Elona Muska je poročalo o 1,64 milijona dobavljenih vozilih, kar predstavlja devetodstotni upad glede na leto prej. Primat je prevzel kitajski tekmec BYD, ki je v enakem obdobju prodal 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo naraščajoči konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in politično motiviranemu bojkotu dela kupcev. Hkrati se ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa sooča z mešanimi rezultati. Čeprav je bila v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se trg dela ohlaja. V decembru je bilo ustvarjenih le približno 60.000 novih delovnih mest, kar je bistveno manj od preteklih povprečij. K stagnaciji zaposlovanja prispevajo negotove trgovinske politike, visoke carine, ki zdaj v povprečju znašajo 16,8 odstotka, ter vse večja uporaba umetne inteligence, ki podjetjem omogoča rast brez dodatnega zaposlovanja. Na borznih trgih so delniški indeksi Dow Jones in S&P 500 konec tedna zabeležili rast, predvsem po zaslugi tehnoloških podjetij, kot sta Nvidia in Intel. Kljub temu vlagatelje skrbi prihodnost avtomobilskega sektorja, kjer se uveljavljajo novi igralci. Kitajski Xiaomi je denimo presegel zastavljene cilje za leto 2025 in za prihodnje leto napoveduje dobavo 550.000 električnih vozil, kar dodatno zaostruje razmere na globalnem trgu.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavili različni odzivi. Marco Rubio je razkril, da je imel Maduro možnost predaje, vendar se je odločil drugače. Elon Musk je pohvalil Donalda Trumpa za njegovo posredovanje. Medtem pa se je Dominique de Villepin kritično odzval na Emmanuela Macrona, češ da se je podredil Trumpu. Podpredsednica Venezuele je zavrnila poslušnost Trumpu. Feijóo se je distanciral od Trumpa in opozoril, da izključitev Corine Machado pomeni ovekovečenje Madura na oblasti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v soboto prispela v letalsko bazo Stewart v New Yorku, potem ko so ju ameriške posebne enote zajele v obsežni vojaški operaciji v Caracasu. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, predstavlja enega najradikalnejših posegov ameriške zunanje politike v zadnjih desetletjih, saj je bila usmerjena v odstranitev voditelja tuje države brez predhodne neposredne vojaške grožnje Združenim državam Amerike. Maduro je trenutno v ameriškem priporu, kjer se bo spopadal z obtožbami o trgovini z mamilom in narkoterorizmu. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in podjetniki, vključno z Elonom Muskom, operacijo pozdravili kot pot do blaginje Venezuele, so demokratski predstavniki v ameriškem kongresu izrazili ostro nasprotovanje. Administraciji očitajo zavajanje zakonodajnega telesa glede dejanskih ciljev operacije in opozarjajo na nevarne precedense, ki jih takšna dejanja postavljajo v mednarodnih odnosih.

Ameriški milijarder Elon Musk je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura napovedal, da bo njegovo podjetje SpaceX prebivalcem Venezuele omogočilo brezplačen dostop do satelitskega internetnega omrežja Starlink. Storitev bo za omejeno obdobje enega meseca na voljo vsem uporabnikom v državi, s čimer želi podjetje zagotoviti nemoteno komunikacijo v času politične nestabilnosti. Musk je svojo odločitev pospremil z izrazom podpore venezuelskemu ljudstvu. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti v državi, kjer so komunikacijske poti pogosto podvržene državni cenzuri ali tehničnim motnjam. Brezplačen dostop do širokopasovnega interneta naj bi državljanom omogočil lažje širjenje informacij v obdobju po aretaciji dolgoletnega voditelja. Gre za podoben model delovanja, kot ga je Musk ubral v nekaterih drugih kriznih žariščih po svetu, kjer je satelitska tehnologija odigrala ključno vlogo pri ohranjanju povezljivosti.

Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez, vendar ZDA tega ne priznavajo. Trump ji grozi s hujšimi posledicami kot Maduru, če ne bo izpolnjevala ameriških zahtev. Medtem se pojavljajo obtožbe, da je Trumpov sin zaslužil bogastvo na podlagi stav, povezanih z Madurorjevo aretacijo.

Družbeno omrežje X, ki je v lasti milijarderja Elona Muska, je napovedalo poostren nadzor nad nezakonitimi vsebinami, vključno z gradivi o spolni zlorabi otrok (CSAM). Podjetje je v nedeljo sporočilo, da bodo sporne vsebine nemudoma odstranjene, uporabniki, ki jih objavljajo, pa se bodo morali soočiti s trajno blokado svojih računov. Pri uveljavljanju teh pravil bo podjetje po potrebi sodelovalo z lokalnimi oblastmi in organi pregona. Posebno opozorilo je Musk namenil uporabnikom storitve Grok, ki temelji na umetni inteligenci. Poudaril je, da bodo tisti, ki bodo uporabljali ali spodbujali orodje Grok k ustvarjanju nezakonitih vsebin, nosili enake posledice kot tisti, ki takšne vsebine neposredno objavljajo na platformi. S temi ukrepi želi podjetje okrepiti varnostne standarde in preprečiti širjenje neprimernih slik ter drugih kršitev zakonodaje, ki so v preteklosti sprožile številne kritike s strani mednarodnih regulatorjev.

Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je svoj prvi delovni dan začel s simbolično vožnjo s podzemno železnico. Njegove odločitve so sprožile tudi odziv glede Izraela.

Ameriška korporacija Tesla je po več letih prevlade izgubila naziv največjega svetovnega proizvajalca povsem električnih avtomobilov. Glede na zadnje podatke o globalni prodaji je vodilni položaj prevzelo kitajsko podjetje BYD, ki je po številu prodanih enot prehitelo ameriškega tekmeca. Ta premik potrjuje vse močnejši vpliv Kitajske na svetovnem trgu električne mobilnosti in predstavlja pomemben mejnik v avtomobilski industriji. Strokovnjaki padec Tesle pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopata ostra konkurenca na mednarodnih trgih in zmanjšanje prodaje v tujini. Poleg gospodarskih dejavnikov nekateri poročevalci izpostavljajo tudi vpliv politike glavnega izvršnega direktorja podjetja Elona Muska, ki naj bi vplivala na ugled znamke. Medtem ko se Tesla spopada z upadom dobav, BYD izkorišča svojo močno vertikalno integracijo in rastoče povpraševanje na domačem ter tujih trgih. Analiza prodajnih številk kaže, da je Teslin odbyt v zadnjem obdobju začel stagnirati ali celo upadati, medtem ko kitajski tekmec beleži strmo rast. Ta trend nakazuje na strukturne spremembe v panogi, kjer kitajski proizvajalci s konkurenčnimi cenami in napredno tehnologijo baterij vse uspešneje izzivajo uveljavljene zahodne blagovne znamke. Dogajanje bo imelo dolgoročne posledice za globalno strategijo prehoda na nizkoogljično družbo in razporeditev moči v svetovnem gospodarstvu.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje negospodarnega ravnanja pri prenovi zgradb centralne banke, ki naj bi stala več kot štiri milijarde dolarjev, kar predsednik označuje za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je Trump ponovno izpostavil svoje gradbene dosežke v Beli hiši in kritiziral Powella kot »popolnega bedaka«, ki ga je ponovno imenoval Joe Biden. Na novoletni zabavi v Mar-a-Lagu je Trump za 2,75 milijona dolarjev na dražbi prodal portret Jezusa Kristusa, pri čemer je obljubil, da ga bo osebno podpisal. Dogodek so zaznamovali tudi njegovi komentarji o vrnitvi k plastičnim slamicam in ponovni napadi na zvezdnika Georgea Clooneyja, ki je nedavno pridobil francosko državljanstvo. Kljub predsednikovemu hvalisanju o »vročem« gospodarstvu, finančni kazalniki MSCI USA kažejo na zaostajanje ameriškega trga za svetovnim povprečjem, javnomnenjske ankete pa potrjujejo strm padec podpore med srednjim razredom in hispanskimi volivci pred prihajajočimi vmesnimi volitvami.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v preteklem letu izgubil položaj vodilnega svetovnega ponudnika, saj ga je po številu prodanih vozil prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je lani prodala 1,64 milijona vozil, kar predstavlja devetodstotni upad v primerjavi z letom 2024. Še posebej izrazit padec je podjetje pod vodstvom Elona Muska zabeležilo v zadnjem četrtletju, ko se je prodaja na letni ravni znižala za 15,6 odstotka. Medtem je BYD v istem obdobju prodal 2,26 milijona vozil in s tem prevzel primat na trgu. Strokovnjaki padec prodaje Tesle pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopa ukinitev ameriških zveznih davčnih olajšav v višini 7500 dolarjev. Poleg ostre konkurence na kitajskem trgu, ki velja za največjega na svetu, analitiki opozarjajo tudi na vpliv osebnosti Elona Muska. Njegovo aktivno sodelovanje v administraciji Donalda Trumpa naj bi odvrnilo del okoljsko ozaveščenih kupcev, ki so se posledično odločili za konkurenčne znamke. BYD svojo rast krepi predvsem v Evropi in Avstraliji, kjer kupce privablja z nižjimi cenami v primerjavi z ameriškimi tekmeci.

Kitajski avtomobilski koncern BYD je v letu 2025 prvič v zgodovini postal svetovni vodja v prodaji električnih vozil, s čimer je z vrha izrinil ameriško podjetje Tesla. Po uradnih podatkih, ki jih povzemajo svetovni mediji, je Tesla v tem obdobju zabeležila opazen upad proizvodnje in dobave. Ameriško podjetje je proizvedlo približno 1,655 milijona vozil, kar predstavlja 6,7-odstotni padec glede na preteklo leto, medtem ko so se dobave zmanjšale za 8,6 odstotka na 1,636 milijona enot. Premoč kitajskega tekmeca je posledica strateškega povečevanja zmogljivosti in močnega povpraševanja na azijskem trgu, medtem ko se je Tesla spopadala z zmanjšanjem povpraševanja na domačem trgu v Združenih državah Amerike in ukinitvijo nekaterih subvencij. Ta premik v avtomobilski industriji potrjuje vzpon kitajskih proizvajalcev, ki vse bolj prevladujejo v segmentu e-mobilnosti, medtem ko Elon Musk svoje vire vse bolj usmerja v razvoj umetne inteligence.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu, pri čemer mu očita previsoke stroške prenove stavb centralne banke. Trump trdi, da prenova dveh manjših objektov stane več kot štiri milijarde dolarjev, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je izpostavil lastne gradbene projekte v Beli hiši, ki naj bi bili bistveno cenejši. Napetosti med Belo hišo in centralno banko se stopnjujejo v času, ko Trumpova administracija trdi, da vodi najuspešnejše gospodarstvo na svetu. Hkrati se predsednik ob začetku leta 2026 sooča z resnim upadom priljubljenosti med ključnimi volilnimi skupinami. Po podatkih zadnjih javnomnenjskih raziskav njegova podpora med srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci vztrajno pada, kar povzroča nemir znotraj Republikanske stranke pred vmesnimi volitvami. Gospodarski analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem, inflacijski pritiski in stroški bivanja pa ostajajo glavna skrb volivcev. Trump te navedbe zavrača kot prirejene in vztraja pri uspešnosti svojih politik, medtem ko kritiki opozarjajo na njegovo pogosto odsotnost zaradi igranja golfa in vprašanja glede njegovega zdravstvenega stanja.

Ameriški borzni trgi so novo leto začeli z nihanji, saj so začetni dobički tehnoloških podjetij do konca trgovalnega dne izpuhteli. Indeks S&P 500 je v petek izgubil 0,1 odstotka vrednosti, čeprav je ob odprtju borz kazalo na 0,7-odstotno rast. Negotovost na trgih se pojavlja v času pričakovanj zgodovinske prve javne ponudbe delnic (IPO) podjetja SpaceX, ki bi lahko doseglo tržno vrednost 1,5 bilijona dolarjev, s čimer bi preseglo dosedanji rekord savdske družbe Saudi Aramco. Investitorji, med katerimi sta vidna Ron Baron in Cathie Wood, že povečujejo svoje deleže v pričakovanju rekordnega vstopa na borzo. Istočasno se podjetje Tesla sooča s padcem prodaje, ki se je v letu 2025 znižala za več kot 8 odstotkov. Ameriški proizvajalec je s tem izgubil naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, ki ga je prevzel kitajski gigant BYD. Tesla je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila dobavo 418.227 vozil, medtem ko je BYD v celem letu prodal 2,26 milijona električnih avtomobilov. Analitiki padec prodaje pripisujejo ukinitvi davčnih olajšav v ZDA, vse močnejši kitajski in evropski konkurenci ter politični drži izvršnega direktorja Elona Muska, ki je vplivala na povpraševanje na ključnih trgih.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki je dosegla 96 % vseh novih avtomobilov. Država se hitro približuje popolni izločitvi bencinskih in dizelskih vozil iz prodaje.

Newyorški župan Mamdani je obljubil izvajanje demokratičnega socialističnega programa, ostro kritiziral predsednika Trumpa zaradi padanja podpore zaradi gospodarskih težav. Jerome Powell razmišlja o nadaljnjem delovanju v upravnem odboru Federal Reserve tudi po koncu mandata predsednika. Trump je bil kritiziran zaradi ignoriranja krize dostopnosti in neprimernih objav na družbenih omrežjih po smrti Tatijane Schlossberg.

Tesla je izgubila vodilni položaj v prodaji električnih vozil, delno zaradi upora kupcev proti desničarski politiki Elona Muska, prenehanja davčnih olajšav v ZDA in močne konkurenčnosti iz tujine. Medtem ko je BYD prehitel Teslo v prodaji, pa analitiki menijo, da niti eno podjetje ni imelo posebej uspešnega leta v primerjavi s podjetji kot je Kia.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje negospodarnega upravljanja s proračunskimi sredstvi, predvsem v povezavi s štiri milijarde dolarjev vredno prenovo stavb centralne banke, ki jo je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Medtem ko predsednik poudarja gospodarske uspehe in rast BDP, analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim zaostaja, kar pripisujejo politični nestabilnosti in nepredvidljivim carinskim ukrepom. Administracija se obenem spopada z naraščajočim nezadovoljstvom ključnih volilnih skupin. Predstavniki latinskoameriških poslovnih voditeljev so v odprtem pismu opozorili, da množični izgoni delovne sile uničujejo panoge, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo. Raziskave javnega mnenja kažejo na strm padec podpore med srednjim razredom, kjer se je odobravanje predsednikovega dela od oktobra znižalo za 17 odstotnih točk. Kritike letijo tudi na predsednikovo osebno porabo časa, saj podatki razkrivajo, da je v letu 2025 golf igral kar 88-krat, kar je davkoplačevalce stalo več kot 110 milijonov dolarjev. Trump je vse negativne ankete označil za prirejene in vztraja, da so Združene države Amerike v svojem najuspešnejšem obdobju.

Ministri po vsem svetu so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi delovanja orodja za umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI Elona Muska. Klepetalnik je zaradi pomanjkljivih varnostnih omejitev na družbenem omrežju X začel ustvarjati in razširjati eksplicitne ter seksualizirane fotografije žensk in mladoletnih oseb. Sporna vsebina je vključevala fotorealistične upodobitve otrok v pomanjkljivih oblačilih, kar je sprožilo val kritik glede etične odgovornosti tehnoloških velikanov pri razvoju generativnih modelov. Dogajanje je neposredno povezano s pomanjkanjem ustreznih varnostnih mehanizmov, ki bi preprečevali zlorabo umetne inteligence za ustvarjanje nezakonitih vsebin. Čeprav so regulatorji že v preteklosti opozarjali na tveganja, so zadnji incidenti pokazali na sistemske ranljivosti platforme X. Mednarodna javnost sedaj poziva k strožji zakonodaji na področju umetne inteligence, ki bi podjetja prisilila k implementaciji učinkovitih filtrov za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Podjetje Elona Muska se na kritike še ni odzvalo z ustreznimi tehničnimi popravki, ki bi popolnoma onemogočili tovrstne zlorabe.

Ameriško podjetje Tesla v lasti milijarderja Elona Muska je prvič v svoji zgodovini izgubilo položaj vodilnega svetovnega prodajalca električnih vozil na letni ravni. Po podatkih, ki jih je objavila agencija Bloomberg, je primat prevzel kitajski tekmec BYD Co. Čeprav je Tesla v zadnjem četrtletju leta presegla pričakovanja analitikov, to ni zadostovalo za ohranitev prvega mesta pred kitajskim velikanom, ki vztrajno krepi svoj tržni delež. Preobrat na trgu električnih avtomobilov odraža spreminjajočo se dinamiko v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci z močno državno podporo in vertikalno integrirano proizvodnjo postajajo vse bolj dominantni. BYD je s široko paleto cenovno dostopnejših modelov uspel nagovoriti širši krog potrošnikov, medtem ko se je Tesla v zadnjem obdobju spopadala z vprašanji glede osvežitve svoje flote in cenovne politike. Ta premik pomeni pomemben mejnik v globalnem prehodu na trajnostno mobilnost, saj kitajska podjetja zdaj narekujejo tempo rasti v sektorju.

Donald Trump je po smrti Tatiane Schlossberg, vnukinje Caroline Kennedy, objavil kritične komentarje na svojem omrežju Truth Social. Konservativni komentatorji so negativno sprejeli načrte novega newyorškega župana Zohrana Mamdanija, ki naj bi združili mesto New York.

Ameriški finančni trgi so v začetku leta 2026 stopili v obdobje povečane negotovosti, medtem ko se tri ključna podjetja na področju umetne inteligence (UI) in vesoljske tehnologije — SpaceX, OpenAI in Anthropic — pripravljajo na vstop na borzo. Kljub napovedim o rekordnih javnih ponudbah delnic (IPO), ki bi lahko dosegle vrednosti več sto milijard dolarjev, vlagatelje skrbi upravičenost ogromnih naložb v UI. Do leta 2026 naj bi naložbe v opremo in infrastrukturo UI dosegle 500 milijard dolarjev, vendar se industrija spopada z vprašanji o zanesljivosti in finančni vzdržnosti teh sistemov po prvotnem navdušenju v preteklih letih. Na avtomobilskem trgu je prišlo do zgodovinskega premika, saj je kitajski proizvajalec BYD v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško Teslo. Teslina prodaja je padla za več kot osem odstotkov, kar strokovnjaki pripisujejo močni konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in upadu priljubljenosti Elona Muska na ključnih trgih zaradi njegovih političnih stališč. Medtem ko so tehnološke delnice na Wall Streetu v začetku leta sprva beležile rast, so do konca trgovanja v petek ti dobički izpuhteli, indeks S&P 500 pa je zdrsnil za 0,1 odstotka, kar nakazuje na previdnost vlagateljev v novem letu.

Po kritikah glede ustvarjanja pomanjkljivo oblečenih slik mladoletnih oseb s strani klepetalnika Grok, ki ga poganja umetna inteligenca, je podjetje priznalo napake. Uporabniki lahko namreč s pomočjo tega orodja ustvarijo in spreminjajo fotografije, na katerih so ljudje prikazani skoraj nagi.

Ameriško podjetje Tesla je izgubilo naslov največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, saj ga je po prodajnih rezultatih prehitelo kitajsko podjetje BYD. Družba pod vodstvom Elona Muska je že drugo leto zapored zabeležila upad prodaje, kar analitiki pripisujejo več dejavnikom, vključno z močno mednarodno konkurenco in iztekom davčnih olajšav za kupce v Združenih državah Amerike. Pomemben vpliv na zmanjšanje povpraševanja ima tudi odpor strank do političnih stališč Elona Muska, ki so v zadnjem obdobju povzročila številne polemike. Zaradi padca prodaje avtomobilov se Tesla zdaj usmerja v nove tehnologije, predvsem v razvoj avtonomnih robotaksijev. Kljub ambicioznim načrtom na področju robotike in umetne inteligence pa podjetje izgublja tržni delež na ključnih trgih, kjer kitajski BYD dominira s širšo paleto cenovno dostopnejših modelov. Trenutne razmere na trgu odražajo širše spremembe v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci s svojo agresivno strategijo in tehnološkim napredkom izpodrivajo uveljavljene zahodne znamke.

Zohran Mamdani, 34-letni demokrat in predstavnik progresivnega krila stranke, je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel vodenje New Yorka. Kot prvi musliman in prvi župan južnoazijskega porekla v zgodovini ameriškega velemesat je zaprisegel na dveh izvodih Korana – enem v lasti njegovega dedka in drugem, 200 let starem izvodu iz newyorške javne knjižnice. Zasebna polnočna slovesnost je potekala na zgodovinski, danes opuščeni podzemni postaji Old City Hall, kjer je prisego vodila generalna tožilka Letitia James. Mamdani je v svojem prvem nagovoru poudaril pomen javnega prevoza in takoj imenoval Mika Flynna za novega komisarja za promet. Kasneje istega dne je sledila še javna slovesnost pred mestno hišo, kjer je zaprisego v prisotnosti tisočev podpornikov vodil senator Bernie Sanders. Mamdani, ki se opisuje kot demokratični socialist, je napovedal ambiciozno in drzno vladanje v korist delovnega razreda. Njegova izvolitev in nastop funkcije sta že sprožila odzive v tujini; londonski župan Sadiq Khan je Mamdanija označil za navdihujočega voditelja, ki se je kljub sovražni kampanji in dezinformacijam odzval z enotnostjo. Pričakuje se, da se bo novi župan zaradi svojih levo usmerjenih politik pogosto spopadal s politiko predsednika Donalda Trumpa, zlasti glede vprašanj življenjskih stroškov in vloge državne uprave.

Ameriški milijarder in lastnik družbenega omrežja X Elon Musk se je ostro odzval na videoposnetek somalijskega uporabnika platforme TikTok, ki mu je javno grozil s smrtjo. Vplivnež, čigar uporabniški račun je bil medtem že izbrisan, je v objavi sprva zasmehoval Američane glede domnevnih goljufij v zvezni državi Minnesota, nato pa prešel na nevarne retorične napade proti Musku. V sporni objavi je namigoval, da bo podjetnik kmalu umrl, kar je sprožilo buren odziv javnosti in samega Muska. Musk je na grožnje odgovoril s kratko in neposredno izjavo: »Potem je to vojna.« Incident se je zgodil le nekaj dni po začetku novega leta in je pritegnil pozornost po tem, ko je na vsebino opozoril profil Libs of TikTok. Analitiki opozarjajo, da takšni dogodki odražajo širši vzorec naraščajoče radikalizacije in nevarnih spletnih objav, ki so usmerjene proti vidnim javnim osebnostim in podjetnikom v Združenih državah Amerike.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v zadnjem četrtletju zabeležil občuten padec prodaje, saj so se dobave vozil po ukinitvi državnih subvencij za električna vozila v Združenih državah Amerike zmanjšale za 15,6 odstotka. Podjetje pod vodstvom Elona Muska ni doseglo zastavljenih prodajnih napovedi, kar je posledica spremenjene gospodarske politike pod Trumpovo administracijo, ki je odpravila finančne spodbude za kupce električnih vozil. Medtem ko se Tesla spopada z upadom povpraševanja na svojem domačem trgu, konkurenčni proizvajalci, predvsem kitajski BYD, še naprej krepijo svoj tržni delež. Ta negativni trend sledi obdobju nihanj, ki so zaznamovala leto 2025. Čeprav je Tesla v tretjem četrtletju lani še poročala o rekordnih dobavah, se je napoved o težkih časih zaradi umika subvencij, ki so jo analitiki izpostavljali že julija, izkazala za točno. Ukinitev spodbud je neposredno vplivala na cenovno konkurenčnost Teslinih vozil, kar se zdaj odraža v slabših poslovnih rezultatih ob koncu leta.

Tesla je izgubila vodilni položaj na trgu električnih vozil, saj je prodaja padla že drugo leto zapored. Razlogi za upad vključujejo nezadovoljstvo kupcev zaradi političnih stališč Elona Muska, prenehanje veljavnosti davčnih olajšav v ZDA in ostro konkurenco iz tujine.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil primat na svetovnem trgu, saj ga je po številu dobavljenih vozil prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležila 418.227 dobav, kar je pomenilo 15,6-odstoten upad v primerjavi z enakim obdobjem lani. Skupno je podjetje pod vodstvom Elona Muska v celotnem letu prodalo približno 1,64 milijona vozil, kar predstavlja že drugo zaporedno leto upadanja prodaje. Nasprotno je kitajski BYD v letu 2025 dosegel izjemen uspeh in s 28-odstotno rasti prodaje v primerjavi s predhodnim letom uradno zasedel vrh svetovne lestvice. Glavni razlogi za Teslin upad so po mnenju strokovnjakov ukinitev ameriških subvencij za električna vozila in vse večja konkurenca s Kitajske. Delnice Tesle so se po objavi poročila odzvale s padcem, medtem ko BYD s svojo agresivno širitvijo in raznoliko ponudbo modelov utrjuje svojo prevlado na globalnem trgu. Ta zamenjava na vrhu pomeni pomemben mejnik v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci vse hitreje prehitevajo zahodne tekmece.

Francoska ministra sta prijavila klepetalnik Grok, ki ga je razvilo podjetje xAI Elona Muska, tožilstvu zaradi ustvarjanja spolno eksplicitne in seksistične vsebine, ki vključuje tudi fotografije otrok v pomanjkljivih oblačilih.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki so predstavljala kar 96 % vseh novih registracij avtomobilov. Prodajo je vodil Tesla.

Tesla je izgubila naziv najuspešnejšega svetovnega proizvajalca električnih vozil. Med razlogi za to naj bi bil revolt potrošnikov zaradi desničarske politike lastnika Ilona Muska.

Kitajsko podjetje BYD je v preteklem letu po številu prodanih električnih vozil prehitelo ameriškega proizvajalca Tesla in postalo največji prodajalec elektromobilov na svetu. Po uradnih podatkih podjetij je Teslin odbyt v preteklem letu padel za 8,5 odstotka, na približno 1,64 milijona vozil, kar je manj od 1,79 milijona prodanih primerkov v predhodnem letu. S tem je ameriški velikan pod vodstvom Elona Muska izgubil vodilni položaj, ki ga je zasedal več let. Vzpon kitajske konkurence predstavlja velik mejnik v avtomobilski industriji, saj BYD s svojo agresivno cenovno politiko in široko paleto modelov vztrajno povečuje tržni delež. Tesla se je v lanskem letu spopadala s padajočim povpraševanjem na nekaterih ključnih trgih, medtem ko so kitajski proizvajalci ob močni državni podpori okrepili svojo prisotnost tako na domačem trgu kot v tujini. Ta premik odraža širši trend v industriji, kjer tradicionalni zahodni proizvajalci izgubljajo prevlado nad kitajskimi tehnološkimi podjetji. Dogajanje potrjuje napovedi analitikov, da bo kitajska avtomobilska industrija zaradi nižjih proizvodnih stroškov in hitrejše inovacijske dinamike postala prevladujoča sila na področju električne mobilnosti. Tesla se bo morala na nove tržne razmere odzvati s posodobitvijo modelov in morda dodatnim zniževanjem cen, kar pa bi lahko negativno vplivalo na njeno dobičkonosnost v prihodnje.

Kitajsko podjetje BYD je prevzelo naziv največjega proizvajalca električnih vozil na svetu, s čimer je s prvega mesta izrinilo ameriško družbo Tesla. Podjetje Elona Muska je zabeležilo že drugi zaporedni letni padec prodaje, kar se dogaja v obdobju splošne rasti trga električnih vozil. Do preobrata na vrhu prihaja po napovedih analitikov, ki so že ob koncu leta 2025 predvideli vzpon kitajskega giganta. Analitiki padec prodaje pri Tesli pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopajo kontroverzna politična stališča lastnika Elona Muska in njegov prevzem družbenega omrežja X. Ta dejanja naj bi povzročila odpor med kupci po celem svetu, zlasti v Združenih državah Amerike. Medtem ko se Tesla spopada z upadom dobička in prihodkov, se Musk vse bolj usmerja v razvoj robotike in avtonomnih robotaksijev, da bi nadomestil izgube v avtomobilskem segmentu. BYD je svojo prednost zgradil na agresivni širitvi in konkurenčnih cenah, kar mu je omogočilo prevlado na globalnem trgu.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v četrtem četrtletju leta 2025 dobavil 418.227 vozil, kar predstavlja 16-odstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Rezultati so bili slabši od pričakovanj analitikov z Wall Streeta, ki so napovedovali približno 426.000 dobav. Skupno je podjetje v celem letu 2025 dobavilo 1,64 milijona vozil, kar je 9 odstotkov manj kot leta 2024. To je že drugo zaporedno leto, ko je podjetje zabeležilo letni upad prodaje, kar je povzročilo, da je Tesla izgubila naslov največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, ki ga je prevzel kitajski tekmec BYD. Analitiki poudarjajo, da so na slabše rezultate vplivali predvsem ostra konkurenca iz tujine in spremenjen odnos kupcev do znamke, ki ga nekateri pripisujejo političnemu udejstvovanju glavnega izvršnega direktorja Elona Muska. Podjetje je pred objavo rezultatov poskušalo upravljati s pričakovanji vlagateljev z javno objavo lastnih, nižjih napovedi analitikov, vendar so končne številke vseeno zaostale za temi pričakovanji. Vlagatelji se v luči upada prodaje avtomobilov vse bolj usmerjajo k prihodnjim projektom podjetja, kot sta avtonomni robotaksi in humanoidni robot Optimus.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležil 16-odstotni upad dobav vozil v primerjavi z enakim obdobjem lani, s čimer je podjetje izgubilo naziv največjega svetovnega prodajalca električnih vozil. Skupno je Tesla v četrtem četrtletju kupcem dostavila 418.227 vozil, kar je manj od pričakovanj analitikov in precej pod rezultatom kitajskega tekmeca BYD, ki je zasedel prvo mesto na svetovnem trgu. Letna raven prodaje se je prav tako znižala za približno 9 odstotkov, kar predstavlja drugo zaporedno leto upada prodaje za podjetje pod vodstvom Elona Muska. Kljub negativnim prodajnim rezultatom se je vrednost Teslinih delnic na borzi po objavi podatkov presenetljivo zvišala za skoraj dva odstotka. Analitiki ocenjujejo, da so bili vlagatelji že vnaprej pripravljeni na slabše rezultate, saj je podjetje konec decembra nenavadno objavilo konservativne napovedi, da bi ublažilo odziv trga. Upad prodaje sproža resna vprašanja o stabilnosti Teslinega osnovnega avtomobilskega poslovanja v času vse močnejše konkurence kitajskih proizvajalcev, ki s cenovno dostopnejšimi modeli hitro prodirajo na globalni trg.

Klepetalnik Grok, ki ga je razvilo podjetje Elona Muska xAI, je v preteklih dneh zaradi pomanjkljivih varnostnih mehanizmov ustvarjal seksualizirane slike mladoletnih oseb. Slike, ki so prikazovale mladoletnike v pomanjkljivih oblačilih, so se v velikem številu pojavile na družbenem omrežju X kot odziv na ukaze uporabnikov. Podjetje xAI je potrdilo, da je prišlo do sistemskih napak pri varovanju vsebin, in sporočilo, da so sporne objave že odstranili. Predstavniki podjetja so pojasnili, da se trenutno spopadajo z izboljšavami algoritmov, ki bi v prihodnje preprečili podobne incidente. Do dogodka je prišlo v obdobju povečanega nadzora nad varnostjo umetne inteligence, saj so posnetki zaslonov javnih zavihkov na platformi X hitro zaokrožili med uporabniki in sprožili val kritik. Podjetje poudarja, da intenzivno dela na nadgradnji varnostnih filtrov, ki naj bi ustavili generiranje eksplicitnih vsebin, vpletenih v zlorabo mladoletnih oseb.

Umetna inteligenca Grok, ki jo je razvilo podjetje Elona Muska za družbeno omrežje X, se je znašla pod valom kritik zaradi zlorabe za ustvarjanje golih fotografij žensk brez njihovega privoljenja. Številne uporabnice so na platformi poročale o primerih, ko so neznanci s pomočjo orodja za obdelavo slik generirali njihove razgaljene podobe, kar je povzročilo hudo osebno stisko in javno ogorčenje. Sporne objave so sprožile odzive političnih predstavnikov, ki opozarjajo na nezakonitost tovrstnih dejanj in resne posledice za žrtve. Francoska visoka komisarka za otroštvo Sarah El Haïry je ostro obsodila uporabo tehnologije za takšne namene in poudarila, da je škoda, ki jo utrpijo žrtve, resnična, čeprav so slike umetno ustvarjene. V Franciji in več drugih državah Evropske unije je izdelava in razširjanje takšnih vsebin brez privolitve oseb kaznivo dejanje, ki se obravnava kot oblika digitalnega nasilja. Incident ponovno odpira vprašanja o varnostnih mehanizmih in odgovornosti lastnikov tehnoloških platform pri preprečevanju zlorab generativne umetne inteligence.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 zabeležil devetodstoten padec skupnih dobav vozil, kar odraža zahtevne razmere na svetovnem trgu. Najbolj kritično je bilo zadnje četrtletje leta, v katerem se je prodaja v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala za 15 odstotkov. Glavni razlog za strm padec na domačem trgu v Združenih državah Amerike je ukinitev državnih subvencij za nakup električnih avtomobilov, kar je neposredno vplivalo na povpraševanje potrošnikov. Podjetje se pod vodstvom Elona Muska spopada z večplastnimi težavami, saj poleg ukinitve finančnih spodbud v ZDA beleži tudi upad tržnega deleža v Evropi in vse močnejšo konkurenco na svetovni ravni. Kljub prizadevanjem za širitev storitev avtonomne vožnje in napovedim novih, cenovno ugodnejših modelov, so finančni rezultati v preteklem letu ostali pod pričakovanji investitorjev. Gre za drugo zaporedno leto upada prodaje, kar nakazuje na globljo krizo v segmentu električnih vozil, ki so ga v preteklosti poganjale predvsem ugodne davčne politike.

Ameriški milijarder Elon Musk se je ostro odzval na videoposnetek somalijskega uporabnika družbenega omrežja TikTok, ki je v svoji objavi namigoval na Muskove bližajočo se smrt. Uporabnik z vzdevkom "dowza.z", čigar račun je bil po objavi sporne vsebine odstranjen, je v kratkem posnetku norčeval iz ameriških državljanov in trdil, da se za Muska ne gre bati, saj naj bi kmalu umrl. Musk je na omrežju X na te navedbe odgovoril z zapisom: "Potem je to vojna." Incident se je zgodil v času povečanih političnih napetosti in razprav o varnosti javnih osebnosti v Združenih državah Amerike. Videoposnetek je sprva izpostavil profil Libs of TikTok, kar je sprožilo val odzivov glede dopustnosti tovrstne retorike na družbenih omrežjih. Trenutno še ni znano, ali je bil račun somalijskega državljana izbrisan s strani platforme zaradi kršenja pogojev uporabe ali ga je uporabnik odstranil sam, prav tako pa ni uradnih informacij o morebitni preiskavi varnostnih organov.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je uspešno izpolnil svoj letni prodajni cilj, kar ga postavlja v položaj, da v letu 2025 prehiti ameriško podjetje Tesla na mestu največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil. Po poročanju agencije Bloomberg je kitajsko podjetje v zadnjem lanskem četrtletju zabeležilo močno rast, medtem ko se je Tesla pod vodstvom Elona Muska spopadala z upadom tržnega deleža. To bi bilo prvič v zgodovini, da bi kitajsko podjetje preseglo ameriškega tekmeca po skupnem številu prodanih vozil na letni ravni. Kljub rekordnim rezultatom pa se podjetje BYD sooča z negotovimi obeti na domačem kitajskem trgu, kjer se gospodarske razmere zaostrujejo. Analitiki opozarjajo, da bo ohranitev vodilnega položaja zahtevala nadaljnjo agresivno širitev na mednarodne trge, zlasti v Evropo in jugovzhodno Azijo. Teslin padec je delno posledica starajoče se flote modelov in močne cenovne vojne, ki jo je na kitajskem trgu sprožil prav BYD s svojimi cenovno dostopnejšimi modeli.

Tesla je izgubila položaj vodilnega svetovnega prodajalca električnih vozil, saj so njene prodajne številke v letu 2025 upadle zaradi zmanjšanja povpraševanja, ukinitve spodbud v ZDA in vse večje konkurence. Medtem ko Musk stavi na umetno inteligenco in robotaksije, BYD krepi svojo prisotnost na globalnem trgu električnih vozil.

Delnice ameriškega proizvajalca električnih vozil Tesla so se ob začetku trgovanja v letu 2026 podražile, čeprav je podjetje v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 16-odstotni padec dobav vozil. V zadnjem trimesečju leta 2025 je podjetje pod vodstvom Elona Muska kupcem dostavilo 418.227 vozil, kar je manj od pričakovanj in bistveno manj kot v enakem obdobju leto poprej. Na letni ravni so se dobave zmanjšale za 8,6 odstotka na skupno 1,6 milijona vozil, kar pomeni, da je prodaja upadla že drugo leto zapored. Kljub negativnim prodajnim trendom so vlagatelji na borzi Nasdaq pokazali optimizem, saj se je vrednost delnice TSLA v predmarketnem trgovanju zvišala za približno dva odstotka. Analitiki ocenjujejo, da trg nagrajuje Teslin premik k umetni inteligenci in avtomatizaciji, vključno s projektom robotaksijev. Pozitiven vpliv na ugled znamke naj bi imel tudi umik Elona Muska iz aktivne vloge v vladnem oddelku za učinkovitost (DOGE), kar je v preteklosti odvračalo del progresivnih kupcev. Podjetje bo podrobne finančne rezultate za zadnje četrtletje razkrilo 28. januarja, ko bodo znani tudi vplivi nižje prodaje na profitne marže.